Kdaj natančno je nastalo naselje Šmarjeta, ni povsem jasno. Dejstvo je, da je območje po smrti grofice Heme, leta 1043, prišlo pod oblast krških škofov. V poznem srednjem veku je bilo zagotovo pod močnim vplivom bližnje vojniške in nekoliko oddaljene celjske gospoščine. Naselje je dobilo ime po vaški cerkvi sv. Marjete, ki se prvič omenja leta 1567, vendar je obstajala le dobri dve stoletji. Za časa vladanja cesarja Jožefa II. so cerkev v duhu takratnih cerkvenih reform podrli in danes o njej ni nobene sledi več. Cerkveno posest je vlada kasneje prodala ženskemu samostanu v Mekinjah pri Kamniku. Cerkev je stala na južnem delu Šmarjete, nasproti nje pa je stal dvorec Smrečnik (Fichtenhof), ki stoji še danes, vendar se le nekoliko loči od starejših kmečkih hiš. Kot navaja celjski zgodovinar Janko Orožen, je iz krške fevdne knjige razvidno, da je ozemlje Šmarjete leta 1629 prišlo v fevd Mauerbergom. Ta posest je leta 1713 še bila v njihovih rokah, kasneje pa so jo najverjetneje izročili vaški cerkvi sv. Marjete. Orožen tudi navaja, da je Mauerberg imel le del Šmarjete. Večji del tega območja je namreč v tem času že pripadal ženskemu samostanu v Mekinjah pri Kamniku. To razlaga z dejstvom, da sta leta 1577, ko je zakupnik vojniške gospoščine Viktor pl. Weltzer objezdil meje gospoščine, opatica samostana in oskrbnik na Rabensbergu posredovala pri objezdni komisiji, da se več samostanskih podložnikov osvobodi služnosti vojniškemu uradu, češ da nimajo na vojniški posesti več pašnih in gozdnih pravic. Leta 1755 se kot lastnica posesti pojavi Marija Konstancija pl. Podobnik, rojena Kramberger, nato dekanija Nova Cerkev, takrat je dekanoval Jožef pl. Jakomini. Leta 1802 so imetje z devetimi kmetijami prodali konjiški gospoščini.
Ko so bile leta 1825 oblikovane katastrske občine, je Šmarjeta pripadla katastrski občini Škofja vas in kasneje občini Škofja vas, ki je nastala leta 1875 z izločitvijo iz velike občine Vojnik. Namen nastanka posebne krajevne občine Škofja vas je bil v tem, da se je trška občina Vojnik želela osvoboditi premočnega vpliva kmečkega življa. Še pred odpravo fevdalizma v revolucionarnih letih 1848/49 je bilo v Šmarjeti sedem kmetij, ki so bile podložne konjiški, ena je pripadala novoceljski gospoščini, ena pa dekaniji Nova Cerkev. Med najbolj znanimi kmetijami v tem obdobju v Šmarjeti je bila posest Balantovih, ki je združevala kar dve kmetiji. Kot zanimivost naj navedemo, da je bil eden od Balantovih tudi prvi župan novoustanovljene vojniške občine, leta 1850, takrat še združene s katastrsko občino Škofja vas. Domačija še danes stoji ob cesti sredi naselja. Nekoč je bila tam znana prevozniška t. i. furmanska gostilna, ki pa je izgubila na pomenu po izgradnji Južne železnice sredi 19. stoletja, ko so transportne poti povsem obšle nekdaj znano in prometno Veliko ali Belo cesto, ki je vodila z Dunaja proti Trstu tudi skozi Šmarjeto. V drugi polovici 19. stoletja in v času do 1. svetovne vojne je Šmarjeta dobila še nekaj novih kmetij, ki so nastale z delitvijo večjih posesti. Med 15 novimi domačijami jih je kar šest nastalo na Balantovem.
Danes tvori Šmarjeta s številnim novimi individualnimi stanovanjskimi hišami severno celjsko primestno naselje. Del Šmarjete, predvsem njen južni del, je bil priključen Celju že leta 1964.
Zgodbo o Šmarjeti je pripravil mag. Branko Goropevšek.
Stare katasterske meje Šmarjete pri Celju, ki se je imenovala Sveta Marjeta oziroma
St Margareten iz časa Marije Terezije
Sedajna meja Šmarjete pri Celju
Slika Šmarjete pri Celju posneta leta 2012 iz balona
Ni komentarjev:
Objavite komentar